Kaj se dogaja

V soboto sva šla s Primožem v Klemenčo peč na obisk k Sivemu volku. Kot zgleda sva bila dovolj zgodnja in se še ni dodobra prebudil, saj na naju ni prav nič tulil. Postregel nama je z res lepimi platami, v vsakem cugu zastavil kakšno uganko kako se postaviti v ravnotežni položaj, ne da bi z luskico vred zletel po steni navzdol. Ja, skala tu pa tam res ne daje občutka varnosti. So pa toliko bolj delale noge, zato sva ob povratku domov pivo zamenjala za relaksacijo ob Savinji. To je to, lepo je blo.

Ta vikend je bil res plezalno obarvan. V soboto smo se Vanč, Katja, Žiga in jaz zakadili v plezališče Gore na Idrijo. Plezališče je bolj žepne narave, a ponuja obilo smeri tako za začetnike, kot malo jače plezalce, tako da smo se vsi lepo naplezali.   V nedeljo pa smo se skupaj zbrali trije kolegi s faxa. Kolega sta "upokojena" člana, en je MP iz AO Radovljica in drugi pa SP iz ŠAO. Skratka... Ponovili smo Nikolajevo smer (375 m, IV/II-III) v Podraški turi, ki so jo na veliki ponedeljek plezali Vanč, Borat in Nika. Sonce nas je pošteno pržilo od avta do avta. Poleg lepih vtisov je smer pustila še  tako zvane "bosanke", sexi rdeče črte na rokah in vratu. Čudovit izlet smo zaključili ob…

Praznični ponedeljek smo Vanč, Nika in jaz preživeli v Vipavski dolini, še bolj točno v Podraški turi. Plezali smo Nikolajevo smer (IV/II-III, 375 m), ki v prvih dveh cugih postreže s skalo za prste obliznit, kasneje pa bolj ko ne sledi zvijanje štrika in pešadija do krajših skokov, kjer smo se zopet navezali in vse tako do vrha. Vreme pa je bilo danes glavni akter po katerem si bomo zapomnili današnje plezanje. Vreme si je sledilo v takšnem vrstnem redu: sonce + burja, oblaki, sneg, sonce, sneg, sonce in konstantnih 15 °C. Vreme kateremu bi bil kos le trivremenski taft. :D Sezona skalnega plezanja 2015 je tako od danes naprej za našo trojico odprta.                         …

V soboto sva se z Meto podala v steno nad edinim slovenskim mestom na W. Najprej sva poravnala dolg izpred leta in pol ter preplezala prvi raztežaj Krvave, ki ga takrat nismo našli, saj se nam je skril za borovce. Nad tem raztežajem sva se sprehodila dobrih 50 m v desno in se lotila smeri Avrikelj. Plezarija je luštna, le številne široke travnate police jemljejo vsakršno zračnost. Klinov ter pok za frende in jebiceje je vrh glave. Trimetrski detajl z oceno pet se nama je zdel krepko precenjen. Fletno je blo.

Včeraj nam priprava na ture ni šla najbolje. Šele ob 9h zvečer smo določili čas odhoda in cilj. Namen je bil, da gremo iz Selle Nevee na Prevalo. Ko smo prišli na parkirišče je bilo le to polno, na smučišču se je dogajala neka tekma, večina turnih smučarjev pa je šla v nam sumljivo smer. Od italjanov smo izvedeli, da se gre tu na sedlo Golovec in ker nihče od nas tam še ni bil, je bila odločitev za spremembo cija dovolj enostavna. Vzpon se začne po otroški smučarski progi na to pa na pot 636, ki je v bistvu prav lepa mulatjera in je bila še ravno dovolj zasnežena za tekoči vzpon. Nad gozdno mejo se je debelina snežne odeje že pošteno povečala. Večina smučarjev je šla na sedlo Golovec in…

V četrtek zjutraj sva se s Slatkim zapeljala na Vršič z namenom splezati Severni raz. Do Vratc je gaz dobro uhojena, naprej pod steno pa sva si jo morala nadelati sama. Ko sva vstopila v smer, je bilo v dolini pod Poncami še vse mirno. Po strmem vstopu, ki je poskrbel za jutranje raztezanje, smer nadaljuje po lažjem razčlenjenem svetu, kjer je sneg neuporaben in v napoto, saj cepini dobro držijo samo v zmrznjenih travah in zataknjeni za skalo (meni se je tako zdelo čez celo smer, Slatki pa je bil mnenja, da bi lahko bilo še slabše). Ko sva priplezala do težjih raztežajev, naju je iz doline že spodbujala več tisoč glava množica. Ob takšni podpori in zvoku fanfar sva počasi napredovala in z…

Danes smo preživeli še en lep dan v visokih turah. Kar za tri avte se nas je nabralo za napad na Romatespize. Iz Ljubljane smo odrinili že ob 5:30. Po dveh urah vožnje smo prišli na parkirišče pod Jamnigalm. Cesta od Stocker Hute do parkirišča je odprta (4€) a je po večini še zasnežena oziroma ledena (ostanki sankaške proge). Že na štartu je bilo zelo toplo, ko smo se začenjali vzpenjati pa je postalo že kar vroče. Letošnja zima je že tako zelo slabo obdarjena s snegom sedaj pa tudi sonce že dela svoje, zato smo morali nekaj prehodov opraviti po kopnem. Naša četica se je zelo razvlekla a kljub temu smo na vrh vsi prispeli v solidnem času. Na vrhu nas je še pričakal lep razgled na bližnje in…

Ideja z Žigom se nama je porajala že nekaj časa, da bi šla letos smučat čez turski žleb. No, končno je bila nedelja ta dan. Priključil se nama je še Lovro. Čez oblake se sonce ni velikokrat prikazalo, a kljub temu smo dobili rdeča lica na koncu dneva. Na vrhu turskega žleba smo se odločili, da gremo še na vrh Male Rinke, ker je le tako blizu. Smuka z vrha M.R. ni bila nič kaj prima, ker je na veliko zgaženo od planincev in vse pomrznjeno. Smuka čez turski žleb, pa fina. Sneg na vrhu žleba ni bil ne pretrd ne premehek, spodaj v izteku žleba pa še nekaj res mehkega snega (pršič niti ne) ... Imeli smo se fajn! Skupinske za vnuke, pa spet ni ... :)