Kaj se dogaja

V soboto je Metek objavil oglas za romantičen izlet. Po velikem navalu in kadrovanju smo se v ponedeljek ob 5 zvečer proti Jezerskem odpeljali Septoleta, Mitko, Metek in jaz. Pristop je potekal v soju lune, prijetnih zimskih temperaturah in popolnem brezvetrju. Na vstopu smo se po višini razdelili v navezi in zapodili v led. Sama smer je dobro narejena. V skokih led drugje pa vedno kadar rabiš najdeš nekaj kar drži. Se pa pozna, da je suha zima, saj so nekateri štanti precej visoko. S smerjo smo opravili v dobrih 3 urah. Sledil je še sestop čez žrelo, ki pa mu ne primanjkuje snega :). Super zimska klasika za mojo prvo zimsko smer in če zaključim s ponarodelim verzom Septolete: »Še bom…

»Veteranska« sekcija (jaz, Katja, Vanč, Slavc) lanskih tečajnikov se je v nedeljo 25.1. namenila v gore. Ker nam je prvotno željo vzpona na Jalovec odpihnilo slabo vreme, smo se odločili za plan B in šli pogledat na Vršič. Že na parkirišču je bilo čutiti »rahel« vetrič, ki pa se je z višino le še stopnjeval. Glede na razmere in informacije smo se odločili za Pripravniško grapo, potegnili gaz do vstopa in preplezali lepo zalito grapo. Na samem grebenu je vleklo kot sam satan, zato sva s Katjo obrnila, Vanč in Slavc sta pa skočila še na vrh male Mojstrovke. 

V nedeljo 18.1. se nas je zbrana ekipa tečajnikov in bolj ali manj mladih alpinističnih pripravnikov lotila pilljenja, oz. bolje rečeno, seznanjanja z veščinami lednega plezanja. V upanju na relativno ugodne ledne pogoje smo se odpravili v Mlačco, kjer pa je Jezus iz svoje v led okovane bajturine že zdavnaj pobegnil, s seboj pa pobral še tistih par minus stopin celzija. Če da tisti ta drugi bog kaj več ledu lahko zaradi mene hlev zaskvota bradati in turban noseči prerok M....... (cenzura, nevarni časi so). No, kakor koli, v Mlačci nam je vodstvo akcije (Poli, Robi, Metek, Dolenjc, Žile) nazorno in potrpežljivo prikazalo temeljne veščine lednega plezanja, nameščanja varovanja in izdelovanja…

V nedeljo sva z Bregarjem iskala led pri zahodnih sosedih. Leda je bilo v smeri dovolj da se je dalo fajn plezat, nad glavami pa malo preveč v obliki sveč :). Ena izmed njih je ko sva plezala prvi raztezaj zgrmela v dolino in nama narisala blede obraze. :) Druzbo so nama delale se tri naveze. Prvi slap za letos je mimo in upamo na se.

V četrtek zvečer smo šli Načelnik, Dalenjc, Gres in jst na Jezersko iskat Teranovo. To je že kar tradicionalna tura, ampak še vedno vsako leto zanimiva. Čeprav ni bila polna luna, se je zdelo kot da nas nosi. Že med vožnjo smo se obračali, iskali in porivali. Tudi dostop in sestop sta bila svojevrstna in neznačilna za Teranovo. Sama smer je precej shujšala od prejšnih let, vendar smo čez vseeno prišli brez problemov. To je to. Over and out.  

Pozdravljeni, dragi sonarodnjaki. Najprej se moram iskreno zahvaliti za prestizno nagrado in globoko cast, ki mi je bila z njo podeljena. Oboje nesebicno poklanjam svoji muzi Metki, brez katere ta izjemen dosezek ne bi bil mogoc. Nadalje se opravicujem za tako pozen odziv. Novice potujejo pocasi, ce so golobi prekomerno rejeni. Tretjic, ceravno ni alpinisticni prispevek, sem vam izluscil domoljubni clanek iz lokalnega solskega casopisa v dvig narodni zavesti. Cetrtic, upam, da ne bo kdo hudomusno premaknil mojega clanka v globoka brezna izgube reportaz.  Clanek: My experience in Daguan elementary school I am leaning against my office wall and watching all the students standing…

V ponedeljek zvečer smo se iz Ljubljane nekaj minut po 8i uri, Ciganka, Redarka, Neža in jst odpravile proti Mali Mojstrovki, v upanju, da je cesta na Vršič prevozna. Znak, da je cesta zaprta smo spregledale in se pripeljale do vrha. Nadenemo si ruzake in že se zapodimo v klanec, Redarka pa nam diktira tempo (uhhh). Hodile smo brez čelk, v spremstvu lune, na grebenu pa se nam je pridružil še veter. Na vrhu se ne zadržujemo in hitro sestopimo v dolino. Ob dveh se že peljemo v toplem avtu proti Ljubljani in planiramo na kateri vrh gremo ob naslednji polni luni.  foto: Petra M.

V torek sva se z Andrejem odpravila na Begunjščico po SZ grebenu. Štart iz Ljubelja proti Zelenici, potem pa počez čez zoprna spihana melišča do grape v sz grebenu/sestopne rampe (edini že od daleč vidni snežni trak), v kateri nisva ravno vriskala, sva pa gazila. Kratek greben nam ponudi poplezavanje večinoma II stopnje, z dvema detajloma III. Razmere so bolj kot ne suhe. Na vrhu nas pričaka par članov AO Radovljica in skupaj sestopimo po Šentanskem plazu. Z malce škripanja pod nogami, se da po snegu sestopiti do markirane poti. Bil je lep dan. Zdej pa čakat tapravo zimo :)