Pa smo šle- osamosvajanju naproti. Plezale smo hitro, štante delale počasneje. Ampak samo zato, da sta se lahko drugi dve spodaj ogrevali s Konjenikom. Z eno roko, z drugo roko, z eno nogo, z drugo nogo, z glavo, z ritjo… časa je bilo dovolj za vse:).

Plezale smo Slap v soteski, desni krak. Spodaj je bil led malo siten, zgoraj za vriskat. Kaskade pa zelo prijazne; šele zadnji del se postavi bolj pokonci. Tudi če je bila nedelja, gužve ni bilo. Le na drugem štantu smo mimo spustile eno navezo, da smo se lahko me v miru prevezovale in še kakšno vmes rekle. Konec koncev ni vse samo v plezanju- če je zraven še dobra družba, potem je paket popoln. Ta je bil in naj traja led!:)

V soboto smo se nekaj naših in nekaj zunanjih odpravili pogledat snežne razmere k sosedom v Avstrijo. Cilj je bil Schilchegg (2040m) oz. Šilček po naše, itak!. Meni se je že na parkirišču smejalo; snega čez glavo, dobra podlaga in še kar snežilo! Vzpon smo zmogli kar hitro, ker je bila gaz že narejena, na vrhu se zaradi vetra tudi nismo obirali, spust pa itak vedno mine prehitro. Je bil pa odličen, skoraj bi šli še enkrat :) Super tura, za takšne snežne dneve kot je bila sobota. Pobočje je pa tudi dovolj široko, da vsak nariše svojo špuro. 

Iz zimskega frikanja se da z lahkoto narediti celodnevno turo: vstaneš v temi, potem nekje po poti piješ (pre)dolgo kavo, potem parkiraš eno uro hoda predaleč, ker ne verjameš v svoj avto, potem si privoščiš raztežaj plezanja epskih časovnih razsežnosti po tankem ledu, potem uživaš v samoti grabna, kjer so se prej trle množice, predvsem pa vriskaš v res lepih skokih ravno pravšnje naklonine. Na koncu se proti avtu vračaš v soju mnogoterih zvezd, medtem ko se vsi ostali v teh koncih tavajoči siti in napiti že zdavnaj vozijo proti Ljubljani.

In še odstavek brez patetike. Plezala sva Lušev graben. Led je v prvem raztežaju za nas razbijače kar psihersko tanek. Kak vijak se da vseeno zaviti. Vsaj napol. V nadaljevanju pa eno samo veselje.

Mlinarca naju je z Mihcem v nedeljo pričakala osamljena. Plezala sva slap Srečno Kekec, ki je bil dobro narejen, le vmes je bil manjši svečast detajl. Bilo je luštno in fajn. Še posebej, ker sva bla sama.

V nedeljo smo Bošt, Metek in jaz odšli pogledat slapove v Logarsko dolino. Že vožnja skozi sotesko, da vedeti, da razmere so (Firštov slap, Avtocesta, Kaskade…) Z zoro in pri prijetno nizkih temperaturah smo dostopili do slapu Raztočnik. Dva strmejša in en položnejši skok, vmes malo hoje in že smo na vrhu. Sestop pod slap in naprej proti Slapu pod Sušico, kjer nas pričaka velika ledena stena :)  Za cel raztežaj visok prvi slap te lepo ogreje. Do mosta nato sledi še en strmejši skok in nad mostom še dva strma in slikovita skoka, ki spet ogrejeta prezeblo telo. Nato pa lagoden sestop po markirani poti. Oba slapova sta bila v nedeljo dobro narejena. Našli smo vse vrste ledu, poslušali vse vrste zvokov ledu, na nekaterih mestih pa tudi prav lepo curlja. V preplezanih slapovih na našo srečo ni bilo gneče, kar pa ne velja za ostale (Palenk, Avtocesta…) Skratka super dan ;)

No ni ga še konec… strumno se odpravimo še proti Rinki… a kaj ko v avtu pozabimo vso opremo ;)