Kaj se dogaja

Nekaj Železničarjev se nas je za oba praznična dneva odpravilo v Istro. Plezali smo v Limskem kanalu in v Rovinju. Kakšnih pretresljivo dobrih vzponov nismo dosegli a smo uživali v lepi jesenski plezariji. Škoda le, da sta praznična dneva pristala na vikend in se je vseskupaj prehitro končalo.    

Kot že naslov pove smo se Tadej, Mojca, Brina, Lovro, Mojca in jaz odpravili v Fontainebleau pogledat kako se pleza te zloglasne balvane. Pokrajina in plezarija je fantastična, ko enkrat zaštekaš njihove vodničke in najdeš balvan, ki ga iščeš v blodnjaku kamnov in sektorjev. Bolj kot blazinice na prstih, so davek plačale vse mišice mojega telesa. To je res plezanje, kjer uporabiš vsako mišično vlakno za pajtlanje na vrh balvana. Na rest day smo se kot pravi hohštaplerji zapeljali do Pariza, si ogledali Eifflov stolp in stali v vrstah Disneylanda. Skratka, če ne bi bilo tako daleč, bi že jutri šel nazaj.

Danes se je zgodila 1. skupna tura, ki je imela spoznavni značaj. V načrtu smo imeli osvojitev Planjave iz Kamniške Bistrice skozi Repov kot in Planjavske Zelenice ter sestop čez Srebrno sedlo. Načrti so se izjalovili že ob prihodu v Kamniško Bistrico, ko smo zaradi dežja nekoliko spremenili potek ture, sneg in veter pa sta nas obrnila pri prvem skoku nad tolmuni. Tako smo mokri in premraženi turo kmalu zaključili v domu v Kamniški Bistrici, kjer smo lahko pričeli s spoznavanjem kajti prej smo bili tako zaviti v vetrovke, da spoznavanje skoraj ni bilo možno. Na turi se je spoznavalo 16 tečajnikov s štirimi alpinisti in enim pripravnikom.    

Peščica ferajnovcev je poskrbela, da je železničarska noga zakorakala tudi po mediteranskem otočku, Malta imenovanem. Ogromno število plezališč ter lepe smeri so pripomogle, da nam v teh petih dneh ni bilo dolgčas. Kakšne peripetije so se dogajale na Malti in Gozu, lahko kmalu preberet v reportaži, knjižnica pa je bogatejša za slikovit vodniček (1200 smeri, večinoma trad.). Za vas raziskovali: Robi, Jani, Mathieu, Aleksej

Sobota. Navsezgodaj se zberemo pred ferajnom. Že temperature na 300 višinskih metrov nam dajo vedeti, da bo 2700 metrov višje brez puhovke težko spati. Pa se ne damo.   Čeprav je dogovorjeno, da krenemo točno pet čez tri in zamudnikov ne čakamo, nas je takrat na štartnem mestu le malo. Čez deset minut se vendarle nagnetemo ob avtomobilih s polnimi prtljažniki pretežke opreme in končno odhod. Naslednji postanek že na Jesenicah – nabava vinjet. Ura je le nekaj minut do šeste ure, ko se zapeljemo mimo še dvignjene zapornice. Nekaterim ne uspe in za prehod morajo (vsaj za študentske razmere) kar globoko poseči v žep… Ko parkiramo, je zunaj še temno, a…

Danes je na stenci potekalo testiranje. Nekaj grifov smo še zategnili, ponekod se je pokazala potreba bo dodatnih ojačitvah. Splošna ugotovitev je, da bo stenca brez težav pridobila obratovalno dovoljenje brž ko pridejo spužve in se namestijo na ustrezna mesta.

Kot najbrž že vsi veste, smo bili pretekli vikend na ledeniški turi pod Johannisbergom. Imeli smo se fajn, Aleksič bi rekel, da smo bili simpatični. Poleg spanja v šotorih so tečajnike pravkar zaključene alpinistične šole spoznavali nevarnosti ledenikov in načine reševanja iz ledeniškh razpok. Pripravniki so pa utrjevali omenjeno znanje in naslednji dan naskakovali okoliške vršace. Tečajnikom pa žal ni uspel vzpon na Johannisberg a ostali so lepi spomini.                                

Včeraj sva se z Boštjanom odpravila v Kogel in potem nadaljevala še na Skuto. Kot sva že nekajkrat ugotovila, sva očitno tandem za odkrivanje novih dostopov. Tudi včeraj ni bilo nič drugače. Že proti Koglu, sva prišla do zatrepa grape, ki pelje proti Koglu. Ker nisva hotela obračati, sva odkrila nek (nov?) prehod III/II 50 m v zelo krušljivem svetu in ga poimenovala Ciciban se rad igra; he-he. Tudi v Virensu sva naletela na nek ozek in strm žleb (varianta prvopristopnikov), kjer pri obeh ni šlo brez tehnike. Cvetka smeri je bila po najinem mnenju, podaljšan zadnji izstopni raztežaj, kjer navkljub navpični steni, odlični oprimki omogočajo fenomenalno plezanje. Po enourni hoji naju je v soncu…