Kaj se dogaja

Da ne bo rekel Robi da nič ne objavljamo. Že prejšnjo nedeljo smo Jirži, dva njegova prijatelja in jst lezli v Tamarju in sicer Slap nad votlino. Po napornem dostopu zaradi gaženja po globokem pršiču sta nas najprej posula dva mala pršna plaziča in nas prisilila, da smo se kar hitro pripravili in odplezali. Ker je bil led svečkast in na momente dokaj votel, je Jirži izbral lažjo linijo po levi. Po dveh raztežajih smo bili na vrhu. Sledila sta dva abzajla in kasneje analiza na pivu. Po nekajdnevni pavzi je v četrtek sledil trening v Mlačci. Trenirali smo Jera, Papi, Roberto, Mitja in jst. V deževni petek pa smo odšli (Bošt, Uroš in jst) še mal čekirat v Kokro. Imeli smo namen splezati nekaj…

Prejšnji teden sva z Janžo zavila na Jezersko. Obiskala sva Sinji slap in ni nama bilo žal. Ledu kot ga še letos nisem srečal pa še dober po vrhu. Ledni otroci so bili navdušeni (beri vijaki).Za prvi obisk Jezerskega sva več kot zadovoljna, pa še snežno fronto sva ukanila. Ledna plezarija me je s tem še bolj zasvojila in že brusim dereze za naslednje podvige. Upam, da pridejo kmalu, jekla že zmanjkuje.

Tako, sedaj pa še prispevek o napadu pešadije iz pozadine na vrh Turske gore, ki se je zgodil v okviru skupne ture na Okrešlju. 1. baterija je krila desni bok in se povzpela na Savinjsko sedlo saj je iz avstrijanske smeri pretil sovrag. Že zjutraj zarana pa je 3. izvidniški vod opravil pregled terena in z vrha Male Rinke kril napredovanje glavnine skozi Turski žleb proti vrhu Turske gore. Akcija je bila do popolnosti usklajena in koordinirana, tako da smo jo vsi odnesli brez posledic. Spodaj si lahko ogledate nekaj slik.

Ekola, ferajn majster je zatežil, kolena so se mi zašibila in že tipkam utrinek iz Vzhodne smeri v Mali Rinki. Itak je že Mare vse napisal. Smer je bila odlično zalita in napravljena, mestoma sicer nekaj skale, ki pa je bila bolj sitna kot težka. Timing je bil ravno pravi - začetna gužva se je že polegla, pod steno sva bila z mrakom. Na minuto natančno. Sicer je treba priznat, da če bi načrtovala tak timing nama ziher ne bi ratalo. Jebi ga, včasih moraš imeti tudi malo sreče. Ali?

S pripravniškega stališča pa se je tura godila na slednji način.  V soboto za rana zjutraj, ko ste nekateri še sladko spali, drugi žagali drva (Bošt) smo ta tretji že urno hiteli proti Logarski dolini. V zasedbi: Maja, Luka, Nina, Mathieu, Uroš in jst (Boštjan); smo se željni lednih užitkov zapodili v slap Palenk. Kaj hitro smo spoznali kvaliteto ledu, no z Lukom bi lahko kakšno rekla na to temo, ki pa roko na srce ni bila optimalna. Hitro smo vrgli na plano še ostale ˝karte˝ in se napotili k Ivovcem. Presunila nas je njihova lepota, na razmeroma majhno količino ledu se nismo niti ozirali. Slabih sto metrov ledne uživancije nas je popolnoma zadovoljilo, želja po obisku teh lepotcev…

Ker si Mare želi še kak prispevek in perspektivo... Mraz, zelo mraz, zanohtani prsti, vlaga, gužva, ena sama čist prevroča peč, na kateri si prežgeš jakno,  pretežek ruzak, nič vode, wc na mrazu, ki ne smrdi samo zato, ker je cel zmrznjen, mlačna kava, zmrznjena cedevita.... Ah, saj ni, da bi govoril, ampak za eno mestno dete (ne, ne mislim, da je Godič mesto - to se samo tako reče, no) je bil tale Okrešelj cel šok. A kakšna alpinistka pa da sem? Saj nisem! In ja, vem da alpinizem ni turizem! Kakorkoli, še dobro da smo človeška bitja taki mali prilagodljivi strojčki, ki se pravzaprav precej hitro adaptiramo na vse vrste ekstremnih situacij. Pa brez zavijanja z očmi - mraz JE ekstremna…

Začelo se je že nekako sredi januarja s klicarjenjem vseh možnih kolegov, znancev in trgovin, kje ima kdo kaj za posodit, dat, prodat. Napetost se je stopnjevala do zadnjega, četrtkovega, večera pred odhodom, ko so se začela živčna vprašanja tipa Ali imam vse?, Kaj sem pozabil?, A bo kej narobe če nimam ....(vstavi po želji)?... Napetost je popustila v petek okoli 14ih ob klicu Aljaža: »Ej, midva bova čez 10 min pr' tep. Prit v'n!« Govorim o prvi večdnevni skupni turi na Okrešlju. Namen v soboto je bil vaja gibanja v zimskih razmerah, hoja z derezami, ustavljanje s cepini, varovanje v snegu, abzajl... v nedeljo pa prosto divjanje po okoliških hribih/ grapah/ flankah. No, da se…

Ekola pa je spet minila ena skupna tura. Tokrat smo se odpravili na Okrešelj, večinoma že v petek. Po neprespani noči v ledenomrzli "zimski" sobi na skupnih ležiščih, sva se v soboto z Polijem odpravila na Malo Rinko po Vzhodni smeri. Super plezarija, "strašne razmere", polnih 9 cugov stalne plezarije. Bila sva zadnja naveza (od cca. 10 navez) tisti dan, tako da sva izstopila šele ob 17:00. Smer sva tako preplezala v petih urah. Morda bi se jo dalo malo hitreje, a sva vmes na štantih tudi malce čakala naveze pred nama. Drugi dan, v nedeljo, pa nas je del ekipe ucvrl še na Tursko goro, prek Turskega žleba. Zopet idealne razmere in prekrasni razgledi. Upam, da bo…