Malo za nazaj...

- Po Dolomitih sva se z Maticem že tradicionalno navezala in se odpravila prespat na Mihov dom. Ker nama je za uresničitev prvotnih ciljev bilo slabo vreme v napoto, sva zajadrala v Veliko Mojstrovko in sicer Smer Debelakove. Zanimiva smer v kateri se pleza šele v zgornji tretjini ampak je ravnopravšnja za uvajanje nazaj na slovensko skalo.

- Kasneje sva s Tilnom uživala v Jubilejni v Dolgem hrbtu ki naju je navdušila z dobro skalo in lepimi prehodi in skoraj feratarsko nabito prečko.

- Z Robijem se sprehodiva čez Slovensko v Steni. Izstopila sva po Frelihovi polici, saj še je nisem plezal. Lušna.

- Po končanih izpitih se kot vsako leto odločim da peljem možgane na pašo. Letošnja tura ni bila ravno visokogorska je pa bila res za dušo. Trodnevni izlet iz Bleda v Kobarid. Prvi dan me odložijo na Bledu in se štopajoče odpravim proti Bohinjski Bistrici. Nadaljujem štop do Soriške planine. Pot me vodi čez Lajnar in Koblo do Črne Prsti. Naslednji dan grem do Bogatinskega sedla čez Vogel in opuščeno Planino za Migovcem, zadnji dan pa na Krn in spust do Kobarida v hotel Nika doo.

- S Klaro se potepava nad planino Zapotok in po zelo mokrem poskusu abzajlava iz Zapotoškega vrha. Plezala sva bolj slabo, sva pa dobro jedla:)

-Spet gremo 'ponucat bone' v Kobarid. Za cilj si izberemo Krn po poti Silva Korena. Načeloma sem proti potem 'posiljenimi' z zajlami, ampak mi je ta pot postala ena izmed najljubših pri nas saj sledi naravnim prehodom in ni pretirano opremljena. Sploh v kombinaciji z dihjemajočimi razgledi, lepim vremenom in odlično družbo.