Kaj se dogaja

Dolomiti se bližajo, pol sezone je že mimo, zato sva s Tedijem rekla, da je konec šale in da se je treba vplezat. In ker sonce vedno bolj zakuri, sva sončni Stenar zamenjala za senčni Draški vrh. Izbrala sva Spominsko smer dr. Tomaža Ažmana, ker naj bi bila res lepa, za piko na i pa poskrbi super skala. Začetna predsezonska okorelost je poskrbela, da so bili prvi raztežaji nekoliko leseni, v nadaljevanju pa sva le pokazala tudi kak graciozen, da ne rečem eleganten gib. No, kljub temu sva za smer potrebovala 5 ur. Ocena se za moje pojme zdi nekoliko previsoka, ampak dopuščam možnost, da sem s pridom izkoriščal mojo višino :). Skratka zaključek je bil, da se za take smeri splača vstati sredi…

V sredo sem na konopec vzel Šilčkovo pa Pikačujevo in za njuno prvo plezalno smer smo dogovorili Severni raz Male Mojstrovke. Dan je bil idealen, temperatura ta prava in skala, tako kot vedno, čvrsta in prijemov bogata :). Mogoče sta se v spodnjem delu še malo pritoževali, vendar sta kasneje iz metra v meter bolj zadovoljno posedali na sidriščih. Na koncu sta le morali priznati, da je smer prav lepa in skala zelo trdna, še Kotečnik se je ne bi sramoval :). Skratka, na vrhu smeri smo zrli v padajoče sonce in žvečili sendviče ter sladice iz pekarne Šilček, nato pa s pašnim korakom ostarelega gamsa preko Hanzove poti sestopili nazaj do Rdečega bliska :)  

V torek po službi, sta se na drugi konec vrvi navezala Zlatohej in Sandra in šli smo potipat Pokljuško smer. Res udobnemu dostopu sledi zelo prijetna plezarija v super skali, z odličnimi možnostmi varovanja, tako da so svedrovci popolnoma odveč. V tem delu stene smo bili sami in uživali v rekreaciji. Tudi mladinca sta se imela fajn in pohval na račun smeri ni manjkalo :). Takisto ni umanjkalo pivo v dolini :)  

k

V petek sva se s Primožem odpravila na popoldansko plezanje na Vršič. Izbrala sva Vidovo smer, ki postreže z lepo lusko, lepo razgledno plato in previsom, (na srečo) izdatno obogatenim s klini in svedrovci. Do vrha sledi še nekaj lepih in nestresnih plezalnih mest. Zaradi možnosti neviht je prvoten plan s plezarijo nad Okrešljem zamenjal sobotni Vršič, na zelen štrik pa se je navezal še Edo. Plezali smo senčen Kamenkov kamin in sončen Steber ob njem. Sploh zadnja smer je čudovita. V severnih stenah NŠG se je ta dan mudilo še kar nekaj navez Železničarjev, na vršiških serpentinah pa kar nekaj vztrajnih tekačev. Spontana skupna tura je uspela, skok v Jasno pa tudi.

Z Rokom sva se med tednom domenila, da v soboto uženeva nevihtno napoved v kozji rog in zarana zarineva proti Vršiču. Izbrala sva Kranjsko poč in bila prva na vstopu. Pozdravilo naju je manjše snežišče in peskast vstop. Višje se je stena le osušila in otresla večine peska. Plezanje je lepo steklo, vmes sva se uspešno spopadla še z enim peskastim odstavkom in se nekaj pred deseto zjutraj že nastavljala prijetnemu vetriču na zeleni preprogi Nad Šitom glave. Rokc se je odlično obnesel in suvereno opravil z vsvemi pastmi zgodnje sezonskih smeri (beri kot: majavi oprimki, naloženo peskovje in kamenje, vlažna do sluzasta skala...). Fino je bilo. V sosednji Tandari Mandari sta krake pretegovala…

Vzel sem dopust, poklical Klobuka, ostalo je poezija... Vreme je bilo zelo poletno, tako sva si že tako kratek pristop krajšala s švicanjem in ogledovanjem vršacev ter ostenj sosednjih gora. Snega je le še za vzorec, krajne zevi pa nič preveč zlovešče. Do stene se enostavno dostopi s čevlji za pristope. V severno steno NŠG in Male Mojstrovke sva se zagnala prva. Kasneje so v sosednjo NŠG vstopali še drugi zanesenjaki. Smer je lepo opremljena, če ni svedrovcev, pa so pogosti klini. Nekaj veščin nameščanja in zabijanja sva na sidriščih ponovila tudi sama. O smeri, Severni raz (Mala Mojstrovka, S stena, IV/III-IV, 300 m) ne bi izgubljal besed, saj je verjetno ena najbolj plezanih pri nas. Je…

PRIJETNO DOMAČE: III/II, 120 m, 35 minut Plezala: Silvo Vrhovec in Marko Leban, 19.6.2016 OPIS: Vstop je enak kot pri smeri Prva železniška (ki se nadaljuje desno), smer Prijetno domače pa se nadaljuje naravnost po neizrazitem razu. Pri tem iščeš lažje prehode, ki te pripeljejo do vrha. Kvaliteta kamna je mešana. Največja težavnost je III/II. Smer je prijetna in domača.                                     DOSTOP: Peljemo čez vas Rut in naprej po gozdni poti do zapornice. Tam pustimo avto in nadaljujemo po markirani poti, ki vodi na Rodico. Pri škarpi iz kamna zavijemo v ruševje in nadaljujemo do grape (grapa nad Grantarsko poseko). Po njej lahkotno plezamo in pridemo do vznožja. V grapi…