Kaj se dogaja

k

V petek sva se s Primožem odpravila na popoldansko plezanje na Vršič. Izbrala sva Vidovo smer, ki postreže z lepo lusko, lepo razgledno plato in previsom, (na srečo) izdatno obogatenim s klini in svedrovci. Do vrha sledi še nekaj lepih in nestresnih plezalnih mest. Zaradi možnosti neviht je prvoten plan s plezarijo nad Okrešljem zamenjal sobotni Vršič, na zelen štrik pa se je navezal še Edo. Plezali smo senčen Kamenkov kamin in sončen Steber ob njem. Sploh zadnja smer je čudovita. V severnih stenah NŠG se je ta dan mudilo še kar nekaj navez Železničarjev, na vršiških serpentinah pa kar nekaj vztrajnih tekačev. Spontana skupna tura je uspela, skok v Jasno pa tudi.

Z Rokom sva se med tednom domenila, da v soboto uženeva nevihtno napoved v kozji rog in zarana zarineva proti Vršiču. Izbrala sva Kranjsko poč in bila prva na vstopu. Pozdravilo naju je manjše snežišče in peskast vstop. Višje se je stena le osušila in otresla večine peska. Plezanje je lepo steklo, vmes sva se uspešno spopadla še z enim peskastim odstavkom in se nekaj pred deseto zjutraj že nastavljala prijetnemu vetriču na zeleni preprogi Nad Šitom glave. Rokc se je odlično obnesel in suvereno opravil z vsvemi pastmi zgodnje sezonskih smeri (beri kot: majavi oprimki, naloženo peskovje in kamenje, vlažna do sluzasta skala...). Fino je bilo. V sosednji Tandari Mandari sta krake pretegovala…

Vzel sem dopust, poklical Klobuka, ostalo je poezija... Vreme je bilo zelo poletno, tako sva si že tako kratek pristop krajšala s švicanjem in ogledovanjem vršacev ter ostenj sosednjih gora. Snega je le še za vzorec, krajne zevi pa nič preveč zlovešče. Do stene se enostavno dostopi s čevlji za pristope. V severno steno NŠG in Male Mojstrovke sva se zagnala prva. Kasneje so v sosednjo NŠG vstopali še drugi zanesenjaki. Smer je lepo opremljena, če ni svedrovcev, pa so pogosti klini. Nekaj veščin nameščanja in zabijanja sva na sidriščih ponovila tudi sama. O smeri, Severni raz (Mala Mojstrovka, S stena, IV/III-IV, 300 m) ne bi izgubljal besed, saj je verjetno ena najbolj plezanih pri nas. Je…

PRIJETNO DOMAČE: III/II, 120 m, 35 minut Plezala: Silvo Vrhovec in Marko Leban, 19.6.2016 OPIS: Vstop je enak kot pri smeri Prva železniška (ki se nadaljuje desno), smer Prijetno domače pa se nadaljuje naravnost po neizrazitem razu. Pri tem iščeš lažje prehode, ki te pripeljejo do vrha. Kvaliteta kamna je mešana. Največja težavnost je III/II. Smer je prijetna in domača.                                     DOSTOP: Peljemo čez vas Rut in naprej po gozdni poti do zapornice. Tam pustimo avto in nadaljujemo po markirani poti, ki vodi na Rodico. Pri škarpi iz kamna zavijemo v ruševje in nadaljujemo do grape (grapa nad Grantarsko poseko). Po njej lahkotno plezamo in pridemo do vznožja. V grapi…

Potem ko sem zadnja dva tedna čakal, da bo vreme, pa da bo kak inštruktor imel čas, pa da se bo vse poklopilo, je Neli v sredo na FB objavila, da ima lepo vreme in voljo, nima pa avta. Jaz sem imel še avto in sva se hitro dogovorila. V sredo zjutraj sva bila že na Vršiču, srečala Katjo in Dohtarja in se odpravila na severno stran Mojstrovk. Cilj: Kranjska poč. Na melišču pod steno je še kar nekaj snega, idealno za trening uporabe kladiva namesto cepina. Ker je liknja med snežiščem in steno precejšnja, na hitro preplezava manjši stolpič ob strani, se naveževa in Neli se požene naprej. Prvi cug opravi na hitro in že kriči "varujem".  Prvih 10-15 metrov je "blatni dol", vse mokro, blatno,…

V sredo sva se zapeljala na Vršič in si šla pogledat jugovzhodno steno NŠG-ja ter se odločila za omenjeno smer (V+/IV, 120m), potem pa še kakšno. Pokljuška začne na sredini manjše kompaktne stence preko katere prideš do Kamenkovega kamina, malo po njem (prijetno hladen) in odviješ rahlo levo v gladke (a varne) platke. Detajl (V+) in do prvega varovališča je lažji, če imaš dooolge roke :), sicer je tu prusik in A0 ne gine. Nato greš po manjšem kaminu in prečki proti levi in nravnost navzgor po lepih (dolomitskih) oprimkih do naslednjega udobnega varovališča. Od tu spet lep kamin proti desni, čez lažji svet do zajede z lepo skalo in si na vrhu. Ker nama je bilo smeri prekmalu konec, sva…

V soboto sva z Boštom plezala v Koglu. Prvotne plane sva zamenjala za Kogel ker bo "ziher" suh sva rekla. Zjutraj je bila stena čisto mokra, a se je kaj hitro osušila. Plezala sva Rumeno zajedo in pa Češnovar Srakar. Rumeni zajedi sva ostala dolžna še eno rundo :). Vreme je bilo super, vse nevihte so naju na srečo obvozile :). Je bilo pa ta dan v Koglu še vsaj ducat drugih plezalcev.