Kaj se dogaja

Herminca se je vrnila, pa sva v petek končno šli še midve v Srebrnjak. Po Severozahodnem stebru natančneje. Smer je lepa, skica s plezanja.net pa natančna. Uživali sva v lepem dnevu in odlično izkoristili trentarske štante. Lepo plezanje, ganljivi razgledi, priljubljena (in pogosto pogrešana) družba. Tudi sestop je v družbi zgovornih mladcev minil hitro, spretni jeziki pa so nama na planini prislužili tudi kavo. Kakšen super dan!

V nedeljo sva z Dalenjcem zarinila v Mlinarico, ki se nama je teden prej izmuznila zaradi moje afinitete do alkohola in rešila še eno uganko J stene Lešarjeve peči. Potegnila sva novo, lepo smer v super skali, ki poteka desno od smeri Belo sonce. Dolga je približno 400 m, težave pa vedno v okviru IV-V, kar nas klasike izjemno radosti :). Skala nekoliko težje sprejema kline, varovanje večinoma urejaš z metulji in zatiči, pač tam, kjer jih lahko namestiš. V smeri sva pustila 3 kline. Lepa smer in lep dan v samotnem koncu naših bregov :).   

V soboto zarana smo z Boštetom in Jankotom zakorakali v Krmo. Po slabi uri hoje smo se od že navsezgodaj dehtečih romarjev na Triglav poslovili. Naš cilj: Veliki Draški vrh (2243 m) oziroma dobrih sto metrov pod njim. Polkilometrska smer, ki ima še kakšnih sto metrov viška (spodaj namreč "dostopiš" po Poševni zajedi), se je izkazala za lepotico. Kompaktna skala, ki se je rušila zgolj pod tečajnico (se sprašujem, zakaj? :) ), ni kazala zob, temveč nam je praktično v vsakem raztežaju namenila kakšen uživantski detajl. Vmesne prečke so bile udobne, sprehajanja pa ravno za okus, toliko, da sta glava in telo malo počila. A eden od detajlov se nam je vendarle malce zataknil v grlu. Z izstopnim…

Isti dan, ko se je odvijala kolesarska zadeva juriš na Vršič, sva se z Željotom odpravila v smer Debelakove v Veliki Mojstrovki nevede, da je bil očitno tudi juriš v to smer na ta dan. Beri vsaj 8 navez v smeri. Ker je bila smer za izpitno turo, je Željo vse zadeve do potankosti naštudiral in temu primerna je bila tudi ura odhoda. Pod smerjo sva bila prva, a ne za dolgo. Prve 3 raztežaje je plezarija izgledala kot, da z drugimi navezami pletemo pulover iz vrvi. Odločiva se, da malo počakava in eno navezo spustiva naprej. Od tu naprej se je pa začelo uživanje. Željo je suvereno vijugal po steni in odplezal vse težje odstavke smeri. Po 4,5h sva bila na vrhu in se že mastila s sendviči. Sledil…

Včeraj sva se kljub grožnjam s plohami z Jankotom podala v Zadnjico pogledat Malo Špičje. Če bo šlo, super, če ne pa tudi je bil moto, ko sva zjutraj začela dolg dostop. S pašnim korakom ostarelega gamsa sva bila v slabih 3 urah pod steno. Dokaj optimistično sva gledala prehode in si bila enotna, da poskusiva. Z vsakim metrov je smer bolj presenečala. Pozitivno :). Skala je bila vedno boljša, prehodi vedno bolj nori, klanci pa tudi:). Velika odlika stene so številne gredine in police, ki omogočajo zelo udobna sidrišča :). Zadnji trije so fantastični, najprej po čudoviti zveriženi poči, nato po drugi poči in prestop levo v tretjo poč, za zaključek, preden stopiš na tople trave vrha, pa še…

Prejšnjo soboto smo ga s Špelo in Evo mahnile na Okrešelj, v dolgo (to pravim v letih) načrtovano Vzhodno v Mali Rinki. Veliko smo razglabljale in rešile svet že preden smo prišle do piva. Smer je luštna, postregla ni z nobenim presenečenjem, samo z lepo plezarijo. Ampak vrh ni bil še niti pol poti, kajti tiste trave na vrhu so od nas zahtevale popolno predanost uživanju. Lepo se je bilo po dolgem času navezati na štrik v troje, še posebej s čukicami.   Še pred naslednjim koncem tedna pa sva se z Anjo zaradi nenajboljpopolne napovedi na koncu odločile za Vršič. Bili sva Petkovi divi - sami v steni. Plezali sva Spominsko smer Srečka Rihterja, ki je naravnost odlična. Sama res lepa…

Minulo soboto zvečer sva s Ciganko prasnila na kočo na Klemenči jami, prespala v družbi nemško govorečih smrčačev in slovensko govorečih šušljačev :) . V nedeljo zjutraj pa prijela za odlično skalo v Ojstrici, z namenom preplezati Spominsko smer Iva Reye ali tako imenovanega Zmaja. Plezarija je zahvaljujoč dobri skali lepo stekla. Začetne raztrežaje sva poplezala nenavezana, našla izvoz v Zmaja, zlezla prvi težji raztrežaj in ko sem že sam pr sem mrmral „orientacija danes nama pa res dobr teče“ sva ubrala varianto za „tapridne“ :) .Sfalila sva detajl smeri in vzporedno preplezala, z eno jebo opremljeno, zajedo majavih oprimkov in spodobne težavnosti (Nejčeva smer ?). Nad zajedo sva spet…

V nedeljo, 28. 8. 2016, sva se tečajnika spopadla z nič kaj lepo zvenečo Pocarsko smerjo v vzhodni steni Male Mojstrovke (Grebenec). Po krajšem, a žgočem dostopu iz Vršiča sva z molitvijo po senci le dospela do vstopa, od koder se je ravnokar podala ena naveza. Zaradi dokaj krušljivega terena in morebitnega proženja kamenja sva v steno, ki je na srečo obetala zavetje pred soncem, zagrizla šele kako uro kasneje. Z rdeče obarvanimi svedrovci dobro opremljen poligon, prvotno urejen za urjenje Slovenske vojske, v spodnjem delu ponuja nekoliko lažjo, a precej gruščnato plezarijo (če smo iskreni, DNK – beri slovar nekaj prispevkov nižje ;)), kar pa se v drugem delu z vstopom v kratek kamin in…