Ker je odpadla Sappada je bilo potrebno odobren dopust in družinsko dovolilnico izkoristiti za hribolazenje. AOŽ tajništvo se mi je pridružilo pri dvodnevni avanturi.

7. 2. 2020 sva z Nežo ležerno napadla Drugi slap v Krnici, ki je bil že precej voden in ga bo, če ne bo ohladitve, hitro vzel vrag. Splezala sva do famozne zavese. Ob pogledu nanjo pa sva se odločila, da je bilo mokrote za ta dan dovolj. Spodnji del je ok narejen, graben je skoraj povsem suh, do zavese pa je bil res odličen led. Splezala sva lahko dobrih 100 metrov.

Zvečer se nama je pridružila še Nika in ekipa za naslednji dan je bila popolna. V Martuljku sta nas obiskala še Kozjek in Miha, a smo imeli za naslednji dan različne načrte.

8. 2. 2020 smo se mi odpravili na Kukovo špico (2427 metrov). To je ena od tistih gora, ki sem jih vedno želel obiskati, a nekako še ni bilo priložnosti. Po gozdu je bilo večinoma kopno, ko pa zapustiš Pot PP pa snega do vrha ne zmanjka. Neža je dobro diktirala tempo, ki sva ga z Niko stežka dohajala. Sneg je bil ok, na mestih se je prediral, na mestih je bil južen... Na vrhu so nas pričakali super razgledi. Meni je pogled na Amfiteater raznežil dušo in orosil oko. Zares lepo... Sledil je še hiter sestop in naš "sindikalni" izlet se je počasi zaključil.

Čutim noge, rahlo sem utrujen. Super je bilo. Smo si edini, da moramo kaj podobnega še kdaj ponoviti.