Kaj se dogaja

Še moj prispevek s skupne ture. Kaj povedati drugega kot to, da smo se imeli fajn. Tečajniki so okusili slasti plezanja v hribih, iskanja sestopa v megli in bežanja pred nevihto. Ja, alpinizem ni turizem. O oskrbnici in koči na Korošici pa ne bi izgubljal besed, naj ostanejo le lepi spomini.  

V petek pred skupno turo sva se s Tedijem odpravila v Triglav vplezavat. No, vsaj Tedi se je šel, jaz pa s polnimi hlačami dre... z njim. Smer je glede na oceno kar težka, vsaj meni je bila. Skala na momente zelo dobra, monolitna, ponekod pa ne preveč kvalitetna, tako da je treba kar malo pazit. Sicer je bilo pa lepo.

Končno se je zgodila nekajkrat prestavljena dvodnevna skupna tura plezanja v gorah. Za cilj smo določili Korošico in plezanje v okoliških stenah. Plezali smo v Vršičih in v Lučkem Dedcu. Ture se je udeležilo 5 vodenja sposobnih plezačev, 2 mlajši pripravnici in 10 tečajnikov.

Včeraj po opravljenih službenih obveznostih, sva se z Mojco zapeljala kam drugam kot na Vršič in se podala v smer Kamenkov kamin. Smer ponuja lepo plezanje, mestoma strmo, skala je kompaktna in dobro nabita z železjem. Fajn je blo spet v hribih.

Včeraj sva z Mihom Moškonom plezala severni raz Trbiške Krniške špice smer Crozzoli-Zaccaria, II,III/IV, 630m. V vodničku piše, da je skala odlična. Na nekaterih mestih sva jo res našla. Večinoma pa je skrotje, ki ga je treba kar dobro tiščati v steno, da ne zgrmi v dolino. Zanimiv je bil vstop, ko sva skakala čez krajno zev v steno. Smer je zelo zanimiva za trening orientacije v steni in za izdelovanje varovališč in vmesnega varovanja saj sva v celi smeri našla samo en klin. Smer ponuja lepe razglede še lepši pa je z vrha. Druga zgodba pa je sestop. Je treba plezat podobno težavnost kot v sami smeri. Potem sva pa še falila in se spustila predaleč proti Corsiju. Ker se nama ni dalo nazaj…

Danes sva se z Boštjanom T. odpravila v Kogel na vplezovalno turo. Izbrala sva Zupana. Mestoma je zadeva kar zabeljena, zato nama ni bilo prav nič dolgčas. Opreme je v smeri dovolj, mestoma pride prav kak metulj, prav tako je dobro imeti plezalke na trenje. Vreme je držalo, kake posebne vročine pa ni bilo čutiti. Oba sva jo uspela zlezti na frej, zato Boštjanu čestitam ob prvi hribovski šestici .                

Na pikniku v petek, je padla odločitev da najboljši in najlepši turni smuk letos še ni bil izveden. Vztrajni zasledovalci snega (Barbara, Borut in Tadeja), smo prepričali celo ferainmaistra, da je v nedeljo zjutraj zgodaj vstal in iz omare oprtal že za letos verjetno spakirane in nalakirane smuči in jih usmeril preko padske nižine proti dolini Aosta - čudovita pofrancozjena italjanska dolina, nad katero se dviga fantastično sveže zasnežen štiritisočak Gran Paradiso. Po dobrih sedemstotih kilometrih smo pripeljali do vasice Pont (1960m) v dolini Valsavaranche - izhodišče. Potem pa že poznana šala mala o smučkah in pancerjih na ramah, pa do koče Vittorio Emanuele (2732m). Po uri in 45, smo že…

Končno sta se lepo vreme in prosti čas poklopila in izkoristili smo ga za uvod v skalno plezarijo v hribih. Anže, Mathieu, Jure in Robi smo v soboto splezali S raz Visoke bele špice danes pa Bufonija v Mali lojtrici. Ker je koča Bruner obnovljena in zaprta, smo prespali v bivaku Gorica. Grožnje tistih, ki so nam obetali, da se bomo scvrli na žgočem soncu se niso uresničile. V S razu je bilo prav prijetno, danes pa je bilo precej oblačno, tako da so tudi anoraki ob občasnem vetru kar dobro služili.