Kaj se dogaja

Doletela me je izjemna čast napisati poročilo o taboru našega ferajna v Dolomitih. Tabor se je uradno začel desetega julija v kampu Rocchetta (Cortina d'Ampezzo), čeprav smo skoraj vsak dan dobili še kakšnega zapoznelega prišleka. Vremenska napoved nam v prvih dneh ni obetala nič dobrega, zato so pesimisti že prvo noč na kup zbirali karte in različne družabne igre. Na koncu tabora smo ugotovili, da so se nas bogovi usmilili in nam podarili še lepše vreme kot je bilo lansko leto.   Vstajali smo zgodaj – okoli šeste ure zjutraj (haha, Juretova enačba je bila pa slednja: ura vstajanja = ura odhoda – 15min), pripravili opremo, pozajtrkovali, odvrgli bombo (Polijev citat :-P) in se…

Pretekli teden je potekal tabor našega ferajna v Dolomitih. Plezalo se je veliko, vreme je bilo v prvem delu tedna malo muhasto, v drugi polovici pa stabilno, tako da smo polno izkoristili dneve in plezali prav vsak dan. Tečajniki so bili pridni in zagnani, nekateri so plezali tudi naprej in kmalu smo se že morali boriti z njimi, da smo kak raztežaj lahko splezali v vodstvu. Prilagam nekaj slik za pokušino in vabim ostale, da natipkajo kake svoje vtise .

Mojca poroča v besedi, Miha pa v fotografiji, da je Komisija za alpinizem na Kamniškem sedlu organizirala alpinistični tečaj v kopni skali za začetnike, ki je potekal od srede 7. do nedelje 11. julija. Tečaja se je udeležilo kar 22 tečajnikov in mlajših pripravnikov, od tega na žalost vseh deklet samo 8 fantov, seveda pa tečaj ne bi potekal tako kot se za gre, če med tečajniki ne bi bilo prisotnih tudi šest Železničarjev: Miha, David, Aleksej, krotile pa smo jih Urša, Jera in Mojca. Več si lahko preberete tukaj.

Še moj prispevek s skupne ture. Kaj povedati drugega kot to, da smo se imeli fajn. Tečajniki so okusili slasti plezanja v hribih, iskanja sestopa v megli in bežanja pred nevihto. Ja, alpinizem ni turizem. O oskrbnici in koči na Korošici pa ne bi izgubljal besed, naj ostanejo le lepi spomini.  

V petek pred skupno turo sva se s Tedijem odpravila v Triglav vplezavat. No, vsaj Tedi se je šel, jaz pa s polnimi hlačami dre... z njim. Smer je glede na oceno kar težka, vsaj meni je bila. Skala na momente zelo dobra, monolitna, ponekod pa ne preveč kvalitetna, tako da je treba kar malo pazit. Sicer je bilo pa lepo.

Končno se je zgodila nekajkrat prestavljena dvodnevna skupna tura plezanja v gorah. Za cilj smo določili Korošico in plezanje v okoliških stenah. Plezali smo v Vršičih in v Lučkem Dedcu. Ture se je udeležilo 5 vodenja sposobnih plezačev, 2 mlajši pripravnici in 10 tečajnikov.

Včeraj po opravljenih službenih obveznostih, sva se z Mojco zapeljala kam drugam kot na Vršič in se podala v smer Kamenkov kamin. Smer ponuja lepo plezanje, mestoma strmo, skala je kompaktna in dobro nabita z železjem. Fajn je blo spet v hribih.

Včeraj sva z Mihom Moškonom plezala severni raz Trbiške Krniške špice smer Crozzoli-Zaccaria, II,III/IV, 630m. V vodničku piše, da je skala odlična. Na nekaterih mestih sva jo res našla. Večinoma pa je skrotje, ki ga je treba kar dobro tiščati v steno, da ne zgrmi v dolino. Zanimiv je bil vstop, ko sva skakala čez krajno zev v steno. Smer je zelo zanimiva za trening orientacije v steni in za izdelovanje varovališč in vmesnega varovanja saj sva v celi smeri našla samo en klin. Smer ponuja lepe razglede še lepši pa je z vrha. Druga zgodba pa je sestop. Je treba plezat podobno težavnost kot v sami smeri. Potem sva pa še falila in se spustila predaleč proti Corsiju. Ker se nama ni dalo nazaj…