Kaj se dogaja

Tadeja Božičnik pa sporoča tole novičko: ... Saj ni res, pa je! Z Barbaro še vedno vztrajava pri zasledovanju snega... Včeraj 1. junija sva parkirali v Vratih in stara zgodba, polna kiča, sonca, rožic, razgledov in ... snega! Štartali sva ob 7.30 in treba je priznati, da je bil vzpon do snežišča, ki se je že kar precej skril med skale visoko zgoraj, precej poletno topel. Na sedlu proti Križu so naju presenetili sivi oblaki, ki jim pa vseeno konec koncev ni uspelo priti čez rob. Smuka je bila zopet kičasto odlična. Popoldan pa spet buljenje v zaslon in tolčenje tipkovnice....

Miha Moškon sporoča naslednje: Crazy but friendly baje piše v angleški verziji vodnička plezališča Dvigrad za Lučana, lastnika kampa par 100 metrov od stene. Res je crazy (menda je nekaj let nazaj padel dobrih 6 metrov, ko je poziral in soliral pred dvema Avstrijkama in imel dvakraten zlom ključnice in polomljena 4 rebra) in res je friendly (kave sicer ni ponujal, je pa ponudil pivo). Še bolj kot v kampu pa sva uživala pri plezanju (kompakten apnenec, lepe platke in zanimivi spodmoli). Dneva sta kar prehitro minila, še posebej ker so naju v nedeljo iz Istre pregnali nalivi in poplave. Ko bo malo hladneje pa spet pridemo!

  Francija - Provansa - frikat in te reči. S temi Robijevimi besedami se je 'uradno' naznanilo, kaj bomo počeli čez prvomajske praznike 2010. Po dogovarjanju preko foruma in elektronske pošte je kar naenkrat bil že petek - in čas za odhod. Presenetljivo nismo praktično nič zamujali - okoli pol enajstih zvečer smo se dobili pri Ireni, kjer se je naši trojici (poleg mene še Anže in Blaž) pridružila še Irenina kolegica Joži, vozili pa smo skupaj s Stenom in družino. Po obvezni uvodni birokraciji (spoznavanje, 'small talk', kratek postanek na bencinski črpalki) smo se le odpravil na pot, najprej čez severno Italijo, kar pa je večina potnikov rdeče Toyote tako ali tako prespalo. Še…

Včeraj smo se Mare Rambo, Mojca in jst podali v Trento, da pospremimo Aleskiča do Vršiča. Vreme je bilo strašno (dež, megla, veter) a vseeno se naš ekstremist ni dal in prigural do vrha. Nato smo se mi trije prestavili v Begunje, kjer smo skupaj z Aleksičem odlaufali še en klanec. Dan smo zaključili z vzponom na Šenturško Goro. Aleksič je trenutno že v Prekmurju, na cilju v Postojni ga pričakujejo v nedeljo popoldne, zvečer.

V četrtek (prejšnji) sem tudi jaz dobil nekaj prostih uric in z Mojco sva zarinila v Vipavo nad Svetega Miklava nabirat klope. Plezala sva Južni raz in kljubovala rahlemu škropenju iz oblakov v prvem raztežaju. Kasneje se je vreme izboljšalo in Mojca je večino smeri preplezala v vodstvu. Fajn je bilo.

Ker sem pridno nabiral nadure ta mesec in se jih ne nabralo toliko, da bi šle v nič, smo rekli nič, pa gremo raje malo v Dalmacijo pogledat, če skale še vedno stojijo tam. In sva šla v Omiš za nekaj dni. Počitnice so bile sestavljene iz spanja, plezanja in kakšnega piva. Plezava sva v Omišu, ki je luštno, in ultra lahko dostopno, Marjanu, plezališču pri Splitu, kjer je res dobro navrtano in Brela, ki je malo divje plezališče, ne tako fajn navrtano s čudnimi  lepljenimi svedrovci – podobni tistim, ki jih ima Slovak na Hvaru – in dolžinami smermi, ki nikakor ne gredo skupaj s tistim, kar je napisano v vodničku. Skratka, strašne razmere bi rekel, ampak res, še bi šel .           …

Spet nenormalno zgodnja ura za vstajanje. Pred službo sva šla s sodelavcem na razgibavanje na Begunjščico po Centralni grapi. Vremenska za danes ni bila prav ugodna, a tako slabega vremena v hribih vseeno nisva pričakovala. Megla, veter, dež, sneg. Nekako sva udela pravo grapo in prišla na vrh. Navzdol pa sva bolj tipala kot smučala in ob 11h sva bila že v službi.

Čao sonček,kod si hodil do zdaj, sem se že vprašal, če te ne bo več nazaj...ja, sonček je bil rdeča nit včerajšnjega "izleta" v "Klinšco" a.k.a. Val Rosandro in njeno skalovje. Navijali, iskali težave in svedrovce :), napredovali, smejali in sončili smo se v sektorjih od J-S. Kljub čudovitemu vremenu, pretirane gneče ni bilo, najbrž zaradi razsežnosti plezališča:) Rdečih ličk,  širokih nasmehov in naviti smo se ob spremstvu lune in pivov vračali domov:) Plezali smo Maja B., Mojca G., Janža, Boštjan T., Anže, Luka R.